Izgorelost
Preobremenjenost ali izgorelost lahko pomeni preveč nečesa in premalo nečesa drugega – preveč oddane energije in premalo vnesene energije: preveč nepomirjenosti, tesnobe, utesnjenosti, osamljenosti, spregledanosti, neupoątevanosti in premalo pohvale, potrditve, pomirjenosti, čustven povezanosti s pomembnimi drugimi in smiselnosti v početju, kar delamo.
Primerjanje z drugimi. Vir izgorelosti je lahko pretirano ukvarjanje z drugimi, primerjanje z drugimi, tekmovanje z drugimi in vzporedno izgubljanje stika z lastnimi telesom, z lastnimi potrebami in občutji, ki so naąi notranji senzorji in alarmi, ki nas opozarjajo, kdaj je nečesa preveč in se je treba ustaviti oz. nekaj spremeniti. Tako lahko posameznik iąče v pretiranem delu vir za potrditve, ki jih sicer ni dobil in se ąele skozi uspeąno opravljeno delo počuti, da je vredu, vreden, dober, ponosen. Vemo pa, da se do tega občutka zgolj z delom ne da dokončno priti, zato bo ta oseba vedno več delala, kar pa lahko vodi v izgorelost. Hkrati pa ga prezaposlenost lahko tudi varuje, da se mu ni treba soočati z nečim, kar bi priąlo na plano, če bi se ustavil in umiril.
| |
Doživljanje tesnobe v času gospodarske krize
Občutje tesnobe. Ko je človek vsakodnevno obkrožen z novicami o posledicah gospodarske krize, lahko to v njem prebuja najrazličnejše reakcija in občutja. V mnogih ljudeh se zaradi občutka strahu, nemoči in ujetosti, pojavi tesnoba in celo panične motnje. Duši jih občutek nepomirljivega strahu in negotovosti, kar se lahko kaže tako v doživljanju malodušja kot v izbruhih besa. Pogosto si ti dve fazi kar podajata roko in se izmenjujeta, tudi po večkrat dnevno.
| |
Različni modeli zdravljenja odvisnosti in relacijska družinska terapija
V članku so predstavljene teorije in modeli zdravljenja odvisnosti, ki jih najpogosteje navajajo v strokovni literaturi in so najpogosteje uporabljeni v rehabilitacijskih ustanovah za zdravljenje odvisnosti. To so moralni, fiziološki, psihološki in sociološki model. Vzporedno so navedena temeljna dognanja relacijske družinske paradigme, ki lahko nadgradijo dosedanje modele zdravljenja odvisnosti.
.
| |
