Nezvestoba - Žena me je prevarala

 

»Že dlje časa čutim, da nekaj med nama ne štima. Kot da mi žena ne bi hotela vsega zaupati. Očitali mi je, da sem postal preveč ljubosumen, da sem že boln...vendar mi ni dalo miru in naposled sem dejansko ugotovil, da me vara; kljub zelo očitnim dokazom, preverjanju mobitela, elektronske pošte... vse zanika in pravi, da se je z nekom pač malo pogovarjala, ker da tega doma ni imela  in da ji tega ne morem očitati, kaj drugega pa ni bilo.... Kaj naj storim?«

 

Pozdravljeni. Z vaših besed je zaznati jezo in bes, zgroženost in šokiranost, en kup občutij, ki ne najdejo pravega izhoda. Verjetno je težko tudi reči, kaj vas bolj boli, jezi - to, kar naj bi se zgodilo, njena nezvestoba ali to, da noče priznati.

Umiriti sebe. Zato je naprej pomembno, da umiriti ta vihar v sebi. Namenoma ne pravi, da ga pomirite, ker ga je verjetno nemogoče, lahko pa vzpostavite kontrolo nad svojimi besedami in dejanji in ne storite ničesar takega, kar bi sedaj ali čez čas škodovala vam ali vašim bližnjim. To bo morda najtežji del tega procesa. Če sem zelo konkreten, da se odpoveste povračilnim ukrepom v smislu, da se znesete nad vašo ženo, nad sabo, nad avtom... ali da ji vrnete milo za drago, da ne diktira vašega vedenja neobvladljivo ljubosumje in maščevanje za njeno nezvestobo.

Prav čutite. Če čutite, da je šlo za nezvestobo oz. prevaro, potem je prevara tudi bila. Namreč, težko bi vam obnašanje in drža vaše žena prebudila ljubosumje, nezaupanje, občutje prevare, če le te ne bi bilo. Edina druga možna razlaga bi bila, da ste patološko ljubosumen, da gre za kakšno psihično motnjo, vendar so to redki primeri glede na število ljudi, ki občuti ljubosumje v odnosu, kjer se je zgodila prevara. 

Ne vem, kaj sedaj. Morda se sprašujeta, kaj sedaj storiti: naj prekinete ali naj pozabite, naj se delate kot da ni nič bilo, naj sestavljate črepinje, če pa se druga stran obnaša kot da ni bilo sploh nič razbitega, naj izvajate psihični pritisk nad njo in zahtevate vse podrobnosti, naj shujšate, telovadite, se učite pogovarjati in biti ljubezniv, da se ne bo spet ponovilo? Ob tem ste morda obupan, morda se vam zdi ponižajoče, da bi mogli tekmovati z nekom za njeno naklonjenost, morda ste besen na njo in bi se ji najraje maščevali, jo prizadeli, da bi vedeli, kako vam je, morda pa ste jezni nase, zakaj niste prej ukrepali in bi preprečili, da bi do tega sploh prišlo.

Ni ste kriv. Morda vam bo kdo ob tem dejal, da sta za vsak prepir potrebna dva, vendar vi niste odgovoren, če vas je vaša žena prevarala. Niste in ne morete biti odgovoren za njena dejanja v smislu, če pa bi se njej več posvečali, se to ne bi zgodilo...Ona se je odločila, da bo njeno težavo (da ste bil vi nepozoren, premalo ljubeč....) »reševala« na tako boleč in destruktiven način za vajin odnos in zato je izključno odgovornost za prevaro na strani tistega, ki je to storil.

Kar vi sedaj čutite, je ona prej. Dobro se je ustaviti ob vseh teh čutenjih, ki sem jih prej navedel, ki vas morda ob tem preplavljajo: nemoč, jeza, ponižanost, prizadetost, krivica, izdanost, razvrednotenost. Ker to je ključ za razumevanje prevare oz. nezvestobe. Vsa ta občutja vam je žena prebudila in vam jih dala s tem, ko vas je prevarala. Nezvestobo je treba razumeti predvsem kot način, (ki ga sicer ne moremo opravičevati) kako partnerju, ob katerem se je drugi dlje časa počutil odrinjenega, osamljenega, prizadetega, nemočnega, poraženega, dati čutiti, posredovati ali preložiti vsa ta čutenja. Seveda, na nezaveden način. Če bi se tega drugi partner zavedel, mu telo ne bi dalo, da bi lahko varal. Najverjetneje je vse to, kar vi sedaj čutite, vaša žena čutila prej. Verjetno vam ni znala ali pa ni uspela povedati na tak način, da bi jo vi razumeli, ker vas morda ni bilo doma, ker ste morda bil preveč zaposlen ali se vam pogovor z njo ni zdel ne vem kako pomemben. Skratka, pri prevari ne gre zgolj za to, da se je nekje prebudila strast, ki je doma ni več.

       

Dejanja lahko prikriva, čutenja pa ne. Če je vaša žena pripravljena vztrajati z vami, se skušajte z njo pogovoriti o dveh stvareh: najprej o tem, kar se je zgodilo, čimbolj odkrito. Nato (kasneje, ko stvari umirijo) tudi o tem, kaj si vidva želita drug od drugega na različnih področjih, tudi o telesni bližini. Če se ne želi pogovoriti z vami, ker nič ni, jo povabiti k zakonskemu terapevtu, na zakonsko oz. partnersko terapijo, da pride z vami, ker imate vi težavo, in da vam ona pomaga, da vas pomiri. Ob tem je treba upoštevati dve stvari: prvič - če nič ni bilo, vas resnično lahko pomiri; in drugič - v praksi je tako, da skoraj noben, ki laže ali zanika nezvestobo, prevaro ali zlorabo, ne zdrži več, kot dve srečanji na terapevtskem stolu. Dejstva človek lahko zanika in prikriva, čutenja, ki jih prinese s sabo in jih prebudi v drugem, v zakonskem terapevtu, pa ne more. Zato je ponavadi tem ljudem sila neprijetno ali se na vse načine izmikajo, da ne bi prišli. Ker jih je strah, kaj se bo zgodilo, če bo povedali po resnici. Zato ji zagotovite, da ne bo konec zveze (če to lahko storite), če pa dlje časa ni pripravljenosti za komunikacijo, potem pa se morate vi soočiti z dilemo ali boste vztrajal v odnosu, kjer sta dva čustveno razvezana.

Drago Jerebic,

zakonski in družinski psihoterapevt

(objavljeno v Novem tedniku)