Prekiniti ali nadaljevati partnerski odnos?

 

Krpati staro ali začeti novo? Začetek novega leta je primeren čas za premislek o našem partnerskem odnosu in morda za nov začetek v partnerskem odnosu. Morda bo kdo ob tem pomislil na prekinitev partnerskega odnosa, ker je sedanji preveč nezadovoljujoč ali pa o nujni spremembi, ki bi se mogla zgoditi v tem odnosu, o tem, da bi bilo potrebno vnesti nekaj novega v ta odnos, sicer bo čustveni »umrl«.  Morda pa kdo ob tem premišljuje, da nima smisla več krpati staro, ker so to že prevečkrat poskusili in se nikoli ni kaj prida izboljšalo ali trajalo.

 

Kako naj vem, da sem se prav odločil? Če se posvetimo tej slednji možnosti in občutjem nemoči, razočaranj, obupa in tudi jeze, ki jih ta oseba doživlja. Za sabo ima najbrž nič koliko naporov, upanja polnih poskusov in nato razočaranj, ker je njun odnos zavil spet na stare tire nezadovoljstva, očitkov, čustvene hladnosti in osamljenosti. V kolikor bi taki osebi rekli, da naj še enkrat poskusi, bi nam lahko opravičeno očitala, da je ne razumemo in da morda zagovarjamo moške. Po drugi strani pa tudi mnogi razvezani doživljajo trpko izkušnjo, ko so se upanja polni podali v novo partnersko zvezo, nato pa čez čas doživeli podobne partnerske zaplete in podobna boleča občutja kot so jih izkusili v predhodnem odnosu.  Zato je vmesno vprašanje, kako vedeti, da si se prav odločil oz. da človek ne gre iz dežja pod kap?

 

Od koga ali kaj bi se rad ločil? Zelo primerno vprašanje je od česa bi se rad poslovil in ne več nosil s sabo v leto 2013. Ali pa od koga ali kaj bi se rad poslovila ali ločil? Se hočem posloviti od tebe ali pa od občutij, ki se mi prebujajo ob tebi? Namreč, če se hočem posloviti od bolečin, ki se mi prebujajo v najinem odnosu, bom moral najprej najti izvor teh občutij, jih razdelati, ker bom sicer v nasprotnem primeru vedno znova nezavedno  vstopal in oblikoval nove odnose v skladu s tem, da se bo to vzdušje spet prebudilo. Kajti ravno ta občutja paradoksalno obljubljajo občutje domačnosti, kateremu je vsak človek tako močno zavezan in ga »hočeš nočeš« zasleduje.

 

Nezavedno iskanje starega in poznanega. Kaj to pomeni? Če je majhna deklica najintenzivneje doživljala mamo ali očeta skozi njuno odsotnost, kritiko ali se ob njima čutila odveč in neljubljeno, bo na nezavedni ravni imela največ možnosti, da se bo enako občutje ponovilo med vsakim njenim partnerjem in njo; ker se bo šele takrat lahko paradoksalno umirila, kar pa ne pomeni, da ji bo to všeč. V vsakem novem odnosu človek išče nekaj starega, kar mu ustvari občutek domačnosti. Zato hčerka alkoholika nehote najde partnerja, ki ima težave s kakšno odvisnostjo ali pa reguliranjem afekta sramu. Zato žal tako pogosto hčerke nasilnih očetov izberejo spet nasilnega partnerja…

 

Ko drugi ne želi sodelovati. Če pa želi človek prekiniti ta začarani krog, pa mora najprej ugotoviti, kaj je tisto staro - boleče, kar prisilno in nezavedno vnaša v svoje odnose (tudi v službi, s sosedi…) in se zavestno odločiti, da bo tvegal nekaj novega, kar pa ga bo lahko v začetku preplavilo z občutkom tesnobe, ki se pojavlja, ko človek v stopa v nekaj povsem novega in nepoznanega. Šele ko človek to ugotovi in to naredi, vendar pa druga stran ne želi sodelovati (prekiniti s fizičnim ali čustvenim nasiljem, varanjem, zasvojenostmi, se ne želi pogovarjati, deliti svoja doživljanja in razmišljanja s partnerko…), je lahko razmislek o prekinitvi odnosa smiseln.

 

Drago Jerebic,

zakonski in družinski psihoterapevt

(objavljeno v tedniku Celjan)