Kako praznovati Božič?

 

» ... vsako leto ista pesem - razglašena družina. Ne znamo preživeti praznikov tako, da bi bili zadovoljni, ampak se takrat navadno še dodatno skregamo. Strah me je, da bo letos spet enako ... «

 

Pozdravljeni! Zelo dobro ste se nakazali, da se moramo naučiti praznike živeti, živeti skupaj. Zato nekaj besed o tem.

 

Prazen ali sveti dan. V knjižni slovenščini imamo za take dni rezervirano besedo praznik, kot da bi bili ti dnevi prazni. In žal prepogosto ravno to postanejo Medtem, ko v angleščini zaseda to mesto beseda holiday, sveti dan. Podobno je tudi v prekmurščini, kjer uporabljajo besedo 'svetek'. In ta jezikovna norma nas zelo zaznamuje v smislu, ali nas spodbuja k nečemu, kar naj bo prazno ali kar naj bo sveto. Če pogledamo Prekmurce, ti so znali praznovati in se veseliti. Upamo, da je še tako.

 

Ustaviti se. Seveda pa lahko besedo praznik izpeljemo tudi iz glagola praznovati. In praznik dejansko so namenjeni temu, da jih napolnimo s praznovanjem, ko nam družba omogoča, da smo vsi skupaj. Vendar, a dojemamo to kot darilo oz. uslugo družbene ureditve ali pa prej kot medvedjo uslugo in stisko? Namreč, takrat ko moramo biti vsi skupaj, se bo resnično pokazalo, kakšna klima vlada v naših odnosih. In če to ozračje ni prijetno, se bo mama zaposlila z letno generalko in čistila do onemoglosti. Kar pa ji bo moči ostalo, bo pa namenili peki peciva. Oče pa se bo na svoj način umaknil, bodisi v garažo ali gostilno, ali pred tv oz. v svoj svet. Če do tega pride, družine ni, in otroci so 'zgubljeni' v teh praznikih. Zato je največjo darilo za otroke, če se mama in oče lahko odločita za medsebojni korekten odnos v teh praznikih in da ne bosta bežela v opravila.

 

Struktura. Za otroke bo zelo varno, če se naredi struktura in porazdelijo vloge. Kdo bo kaj naredil ali pospravil in kdaj se bo to naredilo. Zelo zaželjeno je, da so vse čistilne akcije do 24. zaključene, četudi kaj ostane nedokončano. Za otroke je varno, če vedo, kdo bo okrasil jelko, kdo bo obesil lučke, kdo bo postavil jaslice, pa čeprav bodo ravno to strukturo kritizirali. Šele, ko bodo stvari skrbno načrtovane, pustimo nekaj prostor improvizaciji in spontanosti.

 

Biti z otroci. Izziv za za vse starše je, da svoje otroke vprašajo, kaj pa bi oni želeli od njih. Naj povedo. Začeli bodo morda pri materialnih darilih...., vendar kaj si še poleg tega želijo. Pogosto starši rečejo, da so presenečeni, da otroci rečejo, da si želijo, da je oče doma, mami pa da ni nenehno za štedilnikom. Višek prazničnega doživljanja za otroke, ni da jih peljemo v kinu, ker je tam dober otroški film ali da jih peljemo po nakupih in gledat animacije za otroke ali pa jih peljemo na sankanje. Ja, je lahko tudi to. Vendar temeljno je občutje, a je ta oče (tudi mami) rad z mano ali pa je z mano zato, ker pač v teh dneh mora z mano biti pač malo več.

 

Očetova navzočnost da varnost. Zanimivo je, da se je Jezus rodil v Betlehemu, v štali, v takrat zelo nevarnem področju. Pa kljub temu je bil varen, ker je ob njem bil oče, Varuh. Očetova navzočnost, fizična in čustvena, družino preplavi z občutkom varnosti in stabilnosti. Če tega očeta ni v otrokovem življenju, bo ta otrok prežet z nedefiniranim občutkom nepredvidljivosti. Oče je tisti, ki ve, kaj otrok potrebuje, ker ga čuti od zunaj, mama ga čuti od znotraj. Tako sveti Jožef poskrbi za ogenj, za toploto, s pastirji uredi za hrano, uredi papirje za popis, priskrbi blago, ki mu ga Marija naroči. Ob tej strukturi lahko Marija in sleherna mama postane sproščeno kreativna in predana materinstvu. Če pa tega ni, pa se ženska  često skrije in je težko priti do nje, tudi otroku. Zato je ob praznikih očetova vloga tako ključna.

 

Oče, ki sliši in je zanesljiv. Pred leti se je zgodilo, da sta oče in mama, kot ponavadi, povabila odrasle otroke, da so za praznike doma skupaj. Enemu izmed njih to nekako ni dišalo in se je vprašal zakaj tako čuti in kaj bi si želel? Ugotovil je, da bi si želel, da bi bili tisti dan, še posebej na sveti večer, vsi doma skupaj, ne vsak po svoje, pred tv-jem, pri svojih drobnih opravilih doma ali pri organiziranju vaškega praznovanja. To je izrazil očetu in po dvajsetih letih je z očetom zopet igral šah …

 

Drago Jerebic,

zakonski in družinski psihoterapevt

 

(objavljeno v Novem tedniku)