Kaj ima s tem moja preteklost?
Pogoste se zgodi, da se mož in žena skregata zaradi navidez nepomembne stvari. Vsaj enemu izmed njiju se morda zdi tako, medtem, ko drugi vidi zaplet bistveno drugače.
Zakaj različno doživljamo isto stvar? To razliko bi lahko pripisali razliki, ki jih imamo zaradi različnosti spola, lahko pa to razliko v doživljanju pripišemo dejstvu, da oba v sebi nosita zelo specifična doživetja in občutja iz preteklosti, med katerimi so tudi taka, ki so zelo boleča in se jim morda na vsak način izogibata. Tako so pogosto sedanji dogodki oz. zapleti v bistvu sprožilci nečesa globljega, prebudijo neko globljo bolečino. Kot da bi ena oseba drugega sunila v nezaceljeno rano. Vzrok bolečini ni zgolj sunek, ampak že predhodna poškodba, ki še ni bila zaceljena.
Nepospravljene nogavice. Primer: žena se jezi na moža zaradi nepospravljenih nogavic. Ne boli je toliko, da ni pospravljeno, ampak občutek, da je ne upošteva, da so njene prošnje ignorirane. Če je kaj podobnega doživljala že doma, v izvorni družini, pa tega nikoli ni smela ubesediti, ker sta bila oče in mama zelo stroga ali pa jih sploh ni bilo, in je potem to občutje mogla potlačiti, bo morda sedaj mož tarča vseh očitkov, ki se sicer nanašajo na njenega očeta, mamo ali koga drugega od pomembnih oseb iz otroštva. Ob tem se bo mož čudil in bo težko razumel, da lahko s svojimi nepospravljenimi nogavicami povzroči takšno reakcijo v ženi. Očital ji bo, da dela iz muhe slona ali si mislil, da so ženska pač take, da rade pretiravajo in odšel ven iz prostora, da se izogne nadaljevanju prepira. Žena pa se bo ob tem spet počutila zavrženo, osamljeno, neslišano in nerazumljeno. Ponovno se bo ponovilo, to, kar je že tolikokrat doživela, da ostane sama in sama s svojo stisko, ki jo ne razume.
Kaj je resnični vzrok prepira? Zato je dobro, da oba zakonca razumeta, kaj je dejanski vzrok prepira. So to nogavice ali nekaj, kar se skriva za temi nogavicami – občutje neupoštevanosti? Pot do rešitve težave je v tem, da prizadeti zakonec spregovori o tem, kar čuti, ne o tem, kaj si misli drugi ali da ga napada, kritizira in obtožuje. V tem primeru, da žena pove, da jo boli, to da mož kljub stotim opozorilom, še vedno pušča nogavice ob postelji jih vrže poleg koša za umazano perilo; da se počuti neupoštevano, nemočno, ker se ista zgodba ponavlja že več let. Naslednji korak terja daljše obdobje, da spozna zakaj jo zmotijo ali »vržejo iz tira« ravno ti konflikti in ta občutja kot sta ne upoštevanost in nemoč. Koliko se je takih stvari že dogajalo v preteklosti, še preden je spoznala moža in jih nato pove možu. Namreč, moški, ko razume, veliko lažje spremeni svoje vedenje, ker sicer težko razume, da lahko zaradi enih nogavic pride do večjega spora.
Ko je »dovolj varno«. Mnogokrat se zgodi, da človek mora kakšno besedo požreti ali da nima možnosti za repliko in mu ostane neprijeten občutek. Če se to dogaja odraslim, ki načeloma lahko poskrbijo zase, koliko se tega dogaja šele otrokom, ki živijo ob starših, ki so nasilni, imajo težave z odvisnostmi, ali se občasno znesejo nad otroci ali pa se jim zdi, da imajo zelo težavne otroke. V takih primerih otrok določene občutke preprosto odreže, ker je težko živeti z zavedanjem, da se sramuje očeta ali da je skrajno jezen na očeta ali da se mu je zgodila zelo, zelo neprijetna zadeva. Ti občutki, če ne prej, ponovno priplavajo na plano, ko je dovolj varno. To pa pomeni odnos, ki traja dlje časa. Zato začetek konfliktov nikakor ne pomeni, da je v odnosu nekaj narobe, pomeni zgolj to, da se je končala zaljubljenost, obdobje idealiziranja, sedaj pa se dva začneta spoznavati takšna kakršna v resnici sta in da se bodo v njunem odnosu ponovno pojavila vsa tista hrepenenja in konflikti, ki so ostali neizpolnjeni oz. nerazrešeni v primarnih družinah.
Re-kreacija, preoblikovanje bolečih izkustev. Zato zaljubljenost primerjamo razburkanemu jezeru, kje ni moč videti, kaj se nahaja v vodi. Ko pa zaljubljenost mine, ko se jezero umiri, na površje priplavajo usedline. To je namen odnosa in zanimivo je, da nezavedno privlačimo ravno tiste ljudi in vstopamo v partnerski odnos ravno s tisto osebo, ki nam bo najbolj pomagala ponovno prebuditi te usedline – potlačena občutja, prebuditi domače boleče vzdušje ali zgodnjo razvojno travmo, bolečino - z upanjem, da bodo tokrat nerazrešene stvari razpletle na pozitiven način in se bomo končno lahko od njih poslovili. Zato pravimo, da nam konflikti pomagajo pri naši osebni rasti, kot tudi pri rasti zakonskega odnosa.
zakonski in družinski psihoterapevt
(objavljeno v Novem tedniku)
