Je res treba, da smo v maju vsi zaljubljeni?
»zoprno mi je, ko me na Valentinovo ali pa v mesecu maju mnogi sprašujejo, če sem kaj zaljubljena....v smislu: če je maj, ali pa če si star 15 let, potem pa moraš biti kar zaljubljen, sicer je nekaj narobe s tabo...«
Živjo. Res je. Tudi, če si starejši, se temu vprašanju ne moreš izogniti. V smislu, če sta dva zakonca o.k, potem pa morata biti zaljubljena?!
Trik narave. Pri tem gre pogosto za nerazumevanje, kaj pravzaprava pomeni zaljubljenost. Zaljubljenost je na nek način trik narave, ko v dveh osebah pride do kemične spremembe, ki povzroči vzhičenost, občutje vznesenosti, zgodi se idealizacija, ko drugega vidimo v skoraj idealni podobi, predvsem pa zaljubljena oseba ima občutek, da jo nekdo v polnosti ljubi, v celoti sprejema in da se lahko v celoti preda. Seveda, ta občutek čez nekaj mesecev izgine. Takrat se ti dve osebi začnete v resnici spoznavat in se šele takrat lahko svobodno odločita, če bi nadaljevala skupno pot, negovala odnos in si prizadevala za rast tega odnosa.
Zaljubljenost kot »omama«. Zato, ko nekdo želi biti »zaljubljen«, je primerno vprašanje: ali si res želi z nekom oblikovati odnos, ki pomeni tudi odgovornost, zavezo, spoštovanje, pogovor, sprejemanje nepopolnosti in različnosti, medsebojna pomoč tudi ko je to težko, nepopularno? Ali pa želi biti zgolj prepojen z občutkom, ki ti ga zaljubljenost prebudi: to je občutek celovitosti, občutek da si v »devetih nebesih« ali pa v transu oz. kot da bi imel »fun club«, ki te neheno zasipava z občudovanjem in množico pohval? Tako bi lahko rekli, da gre na nek način za odvisnost, katere posledice so: si rahlo omamljen, vsakdanje skrbi so manj pomemebne, stvari vidiš rahlo drugače, kot so dejansko in začneš doživljati abstinenčno krizo, ko je oseba, ki igra vlogo tvojega občudovalca, dlje časa odsotna.
Zaljubljati se ali vztrajati. Morda bo koga zmotilo, da preveč črnogledo razlagam ta pojav. Zato naj dodam pojasnilo k povedanemu. Povsem lepo je, če se človek še vedno z odgovornostjo odzove na »metuljčke v želodcu«. Nekaj drugega pa je, kar nas današnja družba spodbuja, da se zaljubljamo, malo pa manj pa, da vztrajamo v odnosih. In potem se lahko zgodi, da ljudje letamo kot čebele iz cveta na cvet, nekaj mesecev tu, nakaj mesecev tam. Tu pa lahko govorimo o neke vrste odvisnost. Ne zmožnost biti malo sam oz. biti brez občudovalca ali vztrajati v nekem odnosu, kjer je po nekaj mesecih normalno, da se jakost občudovanja zmanjša.
Kaj si resnično želimo? To ni propaganda proti zaljubljenosti, ker je to nekaj lepega, še vedno se pa lahko tudi lepe stvari zlorabijo in imajo nasprotni učinek, mladostnika izpraznijo in mu jemljejo energijo in zanos v življenju. Zato je tukaj zelo vmesno vprašanje, kaj dejansko si pa večina mladostnikov (če že ne vsi) želijo? Je to zaljubljenost? Ali pa je to občutek, da si nekje sprejet, ljubljen, da te občasno pohvalijo, da si del neke skupine, da pripadaš, skratka da si zadovljen in srečen? Je možno v družini, v odnosu z bratom ali sestro, v mladinski skupini, pevskem zboru, v razredu...dobiti občutek sprejetosti in ljubljenosti in tega, da me je okolica vesela in ponosna name? Je to odvisno od njih ali tudi od mene? Verjetno bom moral sam narediti vsaj to, da se ne bom zapiral pred njimi in da ne bom sejal tistega, kar ne bi rad sam pridelal oz. od njih dobil. Je pa res to daljša pot in bolj naporna kot najti si »nekaj-mesečnega soodvisnika«.
Kje iščem potrditve? Morda še zadnji premislek. Vsak človek, tudi mladostnik, si želi, da mu kakšna stvar uspe, da doživi pohvalo oz. potrditev. In ko sem jaz bil v srednji šoli, so nas veliko opozarjali, da je primarno področje za pridobivanje potrditev šola, da se naj tam dokazujemo, ne pa zgolj pred puncami ali pa v kakih adrenalinskih zadevah. Namreč, vsako obdobje ima svoje prioritete in zahteve, na katere je treba primerno odogovoriti. V času odraščanje je to prav gotovo šola, šele na to šport in vse ostalo. Kot na mnogih področjih, je pa tudi tu možno zamenjati vrstni red, uporabiti nadomestke in doseči zadovoljstvo po stranski poti. Vendar stranske poti imajo tudi stranske učinke. Zato: »pred uporabo se posvetuj s starši…«
Drago Jerebic,
zakonski in družinskih psihoterapevt
(objavljeno v Sončni pesmi)